Znan letošnji nagrajenec literarnega festivala Vilenica

Kot piše v utemeljitvi, je bolgarski pisatelj, pesnik, esejist in dramatik Georgi Gospodinov, rojen leta 1968 v Jambolu, eno osrednjih imen sodobne evropske literature.

Je "mojster sodobnega romanopisja. Njegovo pisanje, obsedeno z družbenimi in zgodovinskimi dogodki ter osredinjeno na nevidnega posameznika, je mestoma nepredvidljivo in fragmentarno, a se mojstrsko zliva v celoto, tenkočutno, tudi nežno in prežeto s (črnim) humorjem. Skratka, Georgi Gospodinov, 40. nagrajenec festivala Vilenica, s svojim delom na samosvoj način pooseblja njegovo zgodovino in daje zgled, kako prepričljivo lahko literatura tudi danes nagovarja vsakogar," je v utemeljitvi zapisala žirija, ki ji predseduje Gregor Podlogar.

Podlogar je na novinarski konferenci povedal, da se je Gospodinov, čeprav je svojo literarno pot začel kot pesnik, v mednarodnem prostoru zares uveljavil šele s proznim pisanjem. Njegov prozni prvenec iz leta 1999 Naravni roman je, kot piše v utemeljitvi, prinesel svež, avtorski zamah v sodobno bolgarsko literaturo in bil zelo dobro sprejet med kritiki in bralci. "Mimo oznak o postmodernističnem pisanju, ki jih nekateri lepijo na njegovo ustvarjanje, pa ta kratki roman (za)živi skozi naravno preprostost, odslikano v zapletenosti, ki očara," je zapisano v utemeljitvi.

Za njegov drugi roman Fizika žalosti iz leta 2011, ki je bil večkrat nagrajen, pa je značilno, "da je sestavljen iz več drobnih zgodb in različnih pripovednih tehnik". "Roman dokaže, da literatura ne ubeseduje sveta, temveč je sam svet in njegova zgodovina. To velja tudi za njegov tretji roman Časovno zaklonišče iz leta 2020, ki je bil nagrajen s prestižno nagrado mednarodni booker in ki preklaplja med različnimi pripovednimi ravni ter na satiričen način pred nas postavlja eno od ključnih (družbenih) vprašanj - kako živeti s kritičnim pomanjkanjem prihodnosti," še piše v utemeljitvi.

Kot je še povedal Podlogar, je Gospodinov že večkrat gostoval v Sloveniji, najprej na Dnevih poezije in vina, pozneje na festivalu Vilenica in nazadnje na festivalu Fabula. V slovenščino s prevedeni vsi trije našteti romani.

Zgodovina skozi prizmo ženskih usod

Maja Haderlap, rojena leta 1961 v Železni Kapli na avstrijskem Koroškem, je pesnica, pisateljica, esejistka in prevajalka, ki piše v nemščini in slovenščini.

Kot piše v utemeljitvi, "ustvarjanje Maje Haderlap danes velja za pomemben prispevek k evropskemu literarnemu polju, njena refleksija o jeziku, pripadnosti in zgodovini pa se vse pogosteje vključuje tudi v širše kulturne razprave o vlogi literature pri razumevanju travmatičnih kolektivnih izkušenj. Kot članica Nemške akademije za jezik in poezijo, častna doktorica in nagrajena avtorica, Haderlap ostaja ena izmed najbolj pronicljivih glasov evropskega literarnega prostora".

Maja Haderlap je v svet literature stopila kot pesnica v slovenščini z zbirkama Žalik pesmi (1983) in Bajalice (1987). Širšo mednarodno pozornost ji je prinesel roman Engel des Vergessens (Angel pozabe, 2011), ki jo je uveljavil kot eno izmed prepoznavnih imen sodobne evropske literature. Delo je bilo prevedeno v več kot deset jezikov in je bilo deležno številnih nagrad, med njimi nagrade Ingeborg Bachmann.

V svojem najnovejšem romanu Ženske v temi, ki je izšel leta 2023 v nemščini in letos v slovenščini pri založbi Goga, pa Haderlap še nadalje poglablja raziskovanje družinske dediščine in družbene zgodovine skozi prizmo ženskih usod, piše v utemeljitvi.